Marcos Farrajota: Noitadas, Depres & Bubas

Marcos Farrajota: Noitadas, Depres & Bubas 

Chili Com Carne, Lizbona, 2008; brez paginacije, portugalščina

 

Samoreferenčnost je značilnost fanzinov še iz časov, ko se je tovrstna periodika (ciklo)tiskala le znotraj znanstvenofantastičnega »fandoma«, ki ga je dostikrat bolj zanimalo in zabavalo komentirati (in ustvarjati) znotrajscenske trače kot ZF produkcijo. Fotokopirani stripovski fanzini z avtobiografsko vsebino so bili, desetletja kasneje (vmes je underground strip razbil nekaj tabujev), takim vsebinam seveda še bolj naklonjeni. V Depresivnih in pijanih nočeh je Marcos Farrajota, eden še vedno (hiper)aktivnih veteranov portugalske alterstrip scene, zbral stripe, ki jih je v obdobju 1995–7 objavil v svojem fanzinu Mesinha de Cabeceira. Fant je bil takrat še mlad; zelo pomembno se mu je zdelo, da je v stripu čim večkrat napisal imena priljubljenih glasbenih skupin (kot jih manj ustvarjalni vrstniki pišejo na torbe ali praskajo v šolske klopi), in tudi tematika je predvidljiva: poleg znotrajscenskih tračev so tu koncerti, žuri, legalne ter ilegalne opojne snovi in spolnost (oz. sanjarjenje o njej). Tudi način risanja je v svoji naivnosti in hoteni neobremenjenosti z »znanjem« že tisočkrat viden. Kaj je potem tisto, kar dela to knjigo še posebej simpatično? Po eni strani avtorjeva razorožujoča neposrednost in duhovita (samo) kritičnost, po drugi pa občasne inovativne rešitve v uporabi in kombiniranju risb ter besed, s katerim kar nekajkrat preseže standarden stripovski jezik, tj. enostavno vrstenje kronološko zaporednih prizorov s premim govorom v oblačkih. Za razumevanje je potrebno sicer nekaj znanja portugalščine in tamkajšnjega slenga, je pa vsaj osrednja zgodba v angleščini (portugalski citati imajo podnapise) in opremljena z opombami, ki razložijo kontekst. (JK)