Juraj Horváth – na kratko!

Je izšlo v zadnjem času na Češkem kakšno pomembnejše stripovsko delo? 
Nisem strokovnjak za stripe. Od nekdaj sem bil bolj bralec knjig kot stripov, a kot ilustratorja in ljubitelja filmov me strip seveda zanima. Na Češkem izide zares malo stripov čeških avtorjev in stripovska scena je šele v fazi oživljanja oziroma nastajanja. Od večjih izvorno čeških del je potrebno omeniti Aloisa Nebela, kjer je z ostro črno-belo risbo upodobljena zapletenost življenjskih zgodb iz Sudetov (vojna, komunizem, odnosi med Čehi in Nemci). Scenarij je napisal Jaroslav Rudiš, sicer tudi uspešen romanopisec. Strip je bil prenesen tudi na gledališke odre, sedaj pa po njem snemajo še film. 
Bolj neobičajen je strip Monstrkabaret Freda Brunholda. Celotna zgodba je precej halucinantna, vendar hkrati ne odmaknjena od realnosti – navdihnjena je s filmom noir. Glavni junak gre skozi proces, imenovan ‘Porilčevanje’. 
Vizualno so avtorji črpali iz starih revij in filmskih posnetkov ter na njih neposredno risali. Po mojem mnenju na Češkem v zadnjem času ni bilo pomembnejšega grafičnega romana. Krasen in duhovit strip za otroke Veliko popotovanje Lasa in Brade (Velké putování Vlase a Brady) znanega likovnika Františka Skále jr. je izšel že leta 1988; nihče – niti Skála sam – ga ni presegel. Čeprav je po likovni plati Skálin fotostrip Kako je Cílek Lído našel (Jak Cílek Lídu našel) res izvrsten. 

Študiral si pri prof. Šalamounu na VŠUP (Vysoká škola uměleckoprůmyslová; Visoka šola uporabnih umetnosti) v Pragi, kjer danes učiš. Kako je s stripom tam? 
Menim, da tako na področju ilustracije kot tudi risbe ali grafike poteka določena ‘stripizacija’. V podobe se vrača pripoved in likovna igrivost. Izkristaliziralo se je nekaj avtorjev, ki se poleg ilustracije in ustvarjanja avtorskih knjig posvečajo tudi stripu. Vsekakor to velja za skupino ljudi zbranih v združenju grafikov in ilustratorjev »KOPR«, ki so pod naslovom Maslo izdali zbornik stripov v v formatu in embalaži masla. Strip se naravno staplja z drugimi žanri, kar se dobro vidi v knjigi v obliki dnevnika Večer je, izpustite hudiča! (Je večer, vypusťte čerta!) Martina Kubáta. Gre za nenavadno, živo in pestro knjigo. V ateljeju je nastalo in bilo izdanih tudi nekaj stripovskih projektov: zbornik stripov Noč (Noc), Škatlica s fiktivnimi dnevniki (Krabička s fiktivnímy deníky), zvezki biografskih stripov (na primer: Ibrahim Ferrer, Lajka, Zikmund a Hanzelka, Marylin Monroe…). Kot opazujem že celotno petletko, postaja razumevanje in uporabljanje stripovskih načinov vse bolj samoumevno. 
Avtorji stripov se rekrutirajo tudi iz ateljeja za animirani film – tam je spojenost scenarija z risbo povsem samoumevna. Izjemni so hladni depresivni stripi in animirani filmi Jaromíra Plachýja. 

Kaj pa stripi in vaša založba Baobab? 
Pred kratkim je izšla knjiga Cirkus Chauve avtorice Dore Dutkove (ki je sodelovala tudi pri ženski številki Stripburgerja), v kateri se ilustracija staplja s stripom – to je zares z okusom narisano. Všeč mi je tudi sanjava ‘muminovska’ knjigaLaddugandy Darje Čančíkove, kjer se strip prepleta z navodili, recepti ter zapiski iz dnevnika. 

Kaj ti je všeč od svetovnega stripa?
 
Po zaslugi založbe Mot, ki sta jo vodila dva na Češkem živeča Francoza (kar dosti pove), sem imel priložnost v češčini prebrati stripe francoske založbe L’Association. Torej dela avtorjev kot so Max Anderson, David B. in Joann Sfar – mimogrede, prevode njegove Rabinove mačke izdajamo mi (od združitve z založbo »G plus G«). Vsekakor me je prevzel tudi Jimmy Corrigan Chrisa Warea. 

——————— 
Juraj Horváth (1974) se je rodil v Bratislavi. Je ilustrator, grafik in grafični oblikovalec. Leta 2000 je z ženo Terezo ustanovil založbo Baobab, ki izdaja knjige za otroke. Od leta 2003 vodi atelje ilustracije in grafike na praški VŠUP (Vysoká škola uměleckoprůmyslová). Z družino živi na jugu Češke, ob železniški progi, ki pelje iz Ljubljane čez Tábor do Prage.



Dodaj odgovor