MARCELO d’SALETE: Noite Luz
Via Lettera, São Paulo, 2008; ? str., portugalščnina
Fantič v žareče rumeni majici s hrbtom obrnjen proti nam, sam, v temni modrini noči. Nizka škatlasta zgradba z napisom Noite Luz se lepi na stavbo z zabarikadiranimi okni. Vrata stavbe z napisom se na stežaj odpirajo in nikogar drugega ni. Nočni bar, ki ga vse zgodbe, zbrane v knjižico s fantičem v žareče rumeni majici na naslovnici, oplazijo. Tam se nekaj dogaja, nekaj se je tam že zgodilo in nekaj se še bo, nekaj nedomačega. Nekaj temnega in zločestega. Noite Luz se pojavi bežno, za mimodrvečim motoristom, ki bo tik zatem nekoga hladnokrvno ustrelil. V Noite Luz delajo dekleta begajočih pogledov. Márcii nekdo sledi. Moški-senca, katerega cigaretni dim oblikuje bele spirale, zakrivajoč njegov obraz. Od tam pijanca izbrca varnostnik, ki kar nabreka od agresije (“ta je bil že tako prej mrtev”, pravi). Vpliven politik za mizo sklepa sumljive posle. Spet bodo padala trupla.
Prostitucija, alkohol, droge, rasizem. Pištole in noži. Brezposelnost, beda in revščina. Ljudje melanholičnih pogledov ne vidijo izhoda. Agresija, izpeljana do skrajnega roba. Bolj krut človek že skoraj ne more biti. “To je naše področje. Čistimo smeti.” Ubijemo tudi otroka, če ni na pravi strani. Tista Brazilija, ki smo jo začutili v Božjem mestu (A Cidade de Deus) režiserja Fernanda Meirellesa.
Ob čitanju podob, redkih stavkov in sledenju pripovedi v sekvencah se občutljiv bralec vpraša: je to strip, literatura ali že kar film? Bi knjižico umestil med ostale stripe v zbirki na knjižni polici ali morda raje ob bok romanom, novelam in črticam? Skoki v času in prostoru, nazaj, naprej, povezovanje na videz nepovezljivih oseb, vse druži … tema. Zunaj in znotraj. Vsi osebki tavajo v noči, tej ali kateri drugi, vse druži ulica velikega mesta, vsi so socialno določeni.
Redke besede, tišina, glasna, kričeča tišina, vseobsegajoča, povsod prisotna. Kjer se pojavijo dialogi, imajo razdiralno moč vulkana. Zaključijo se z v zraku obviselimi stavki ali še suroveje, s kroglo.
Detajl fotografije, izrez velikih prestrašenih oči, izpovedna gesta, prazna avtobusna postaja, hladni nebotičniki, ki končajo pripoved. Širok čopič z drsenjem po papirju do suhosti ustvari štrenaste mulatske lase. Packe, razpršene iz odločnega zamaha s čopičem, namočenim v zelo razredčen tuš, zakrivajo obraze ali se spremenijo v vodko, razlito po moški srajci. Vzorec iz pik se razširi v rjuho na postelji.
Grafično in vsebinsko privlačno, tesnobne občutke vzbujajoče, melanholično, subtilno, lepo.
Noite Luz je umetniško delo občutljivega risarja, pisatelja, pesnika in režiserja, pozornega opazovalca ljudi nekega São Paula in njihovih duš. Marcelo d´Salete je vse v enem. (Kaja Avberšek)
