Kaja Avberšek, Peter Kus in Boštjan Gorenc – Pižama: Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu

Pojoci grad

zbirka Minimundus #5, 88 barvnih str., okt. 2010, 12 eur
podrobnosti / details
Cena(EUR): €12.00

Idejno je projekt Pojoči grad zasnoval skladatelj Peter Kus, ki se je v zadnjih letih posvetil ustvarjanju in predstavljanju izvirnih glasbenih instrumentov skozi serijo razstav Evfonija, z zvočnim gledališčem, z delavnicami in z Orkestrom izvirnih inštrumentov. Pri ustvarjanju besedila je sodeloval Boštjan Gorenc, strip, ilustracije in likovno podobo instrumentov pa je zasnovala Kaja Avberšek.

Priročnik sestavljajo ilustrirana pravljica in strip o kralju, ki je hotel postati podoben slavcu in si je zato zgradil pojoči grad iz glasbenih inštrumentov, ter navodila za izdelavo podobnih (vendar preprostejših) glasbil. S priročnikom lahko bralci na zabaven, poljuden ter likovno privlačen način raziskujejo svet glasbenih inštrumentov in akustike ter spoznavajo, kako je mogoče učinkovite glasbene inštrumente izdelati iz lahko dostopnih materialov.

“V uh me piši, če to ni zanimiva knjiga! Pravzaprav bi bilo primerneje reči v uh me riši, glede na to, da nas razigrani Pojoči grad v njej začara v čudoviti svet glasbe, ki jo slišimo narisano in v podobe, ki zvenijo kakor sladka glasba. Dopustita, draga bralka in bralec, da vaju skrivnostni Ušesni mož, ki sliši vse, kar vidi, popelje skozi labirint sličic, zvonkih besed in narisanih zvokov v Pojočem gradu, kjer spremljamo zgode in nezgode muhastega kralja, ki mu glasba povrne veselje do življenja. In na koncu bosta, dragi bralec in predraga bralka, prav gotovo cepetala na mestu od neučakanosti, da bi tudi sama izdelala kakšen instrument kot, na primer, bordunske citre, frizersko kalimbo ali pa piščal za en cent, ta res ni od muh, pa tudi slamičasto oboo, kajti ne gre pozabiti, da je to priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu. Vse to si lahko tudi zapišeta oziroma narišeta in to seveda kam drugam kot za uho. Tam se to najbolje vidi, pardon, sliši.”
Milan Erič, slikar in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje

“Motivirati otroka, da se poda (sam ali s pomočjo še koga) na pot raziskovanja in poglabljanja svojega znanja, je konec koncev alfa in omega vsake dobre pedagogike. Pot, ki sta jo izbrala Peter Kus in Kaja Avberšek – da poskusita skozi staro zgodbo, ki na novo zazveni, ter s pomočjo preprostega stripa in ilustracije otroku pričarati mik zvoka in akustike ter ga navdušiti, da doživeto celo sam stestira – je v našem prostoru zagotovo nekaj novega.
Knjiga Pojoči grad je – ob živih razstavah in gledališko-lutkovnem snovanju – še en korak praktičnega glasbenika, akustičnega inovatorja, domiselnega konstruktorja zvočil in zvočnega zanesenjaka Petra Kusa v iskanju možnosti, kako mladim približati svet, ki ga sam tako vneto raziskuje. Je pravzaprav domiseln in inovativen priročnik aplikativne akustike.”
Igor Cvetko, etnomuzikolog in lutkar

“Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu, prinaša sveže ideje za medpredmetne povezave ter s predlaganimi dejavnostmi spodbuja razvoj otrokove radovednosti, domišljije in ustvarjalnosti. Z igrivim prepletanjem pravljičnih podob z zvoki nenavadnih glasbil bogati učni prostor, omogoča vznemirljiva doživetja ter spodbuja celostni razvoj otrokovih zmožnosti.”
Ada Holcar, višja svetovalka za glasbeno vzgojo, Zavod RS za šolstvo

Pojoci grad

Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu, je za vse, ki imajo radi pravljice, strip in glasbo. V njem se besede prepletajo s podobami in z zvoki nenavadnih glasbil.

Prvi del je ilustrirana pravljica in drugi del strip. Oba govorita o kralju, ki je hotel postati podoben slavcu in si je zato zgradil pojoči grad iz glasbenih instrumentov. Med branjem otroci spoznajo številna izvirna glasbila, ki so videti pravljična, plod domišljije avtorjev, a prav zares tudi obstajajo1. Predstavljena so s pomočjo ilustracije in s sličicami v sekvencah, tj. stripom, kar jeneprimerno bolj vznemirljivo od suhoparne in medle učbeniške didaktike.

Razbiranje živahnih podob otroke bogati ter spodbuja njihovo radovednost in domišljijo. Takolahko intenzivneje vstopijo v širni in pisani svet zvoka in glasbil. Preplet besede in slike ter povezovanje podob v zgodbe omogoča malemu (in seveda tudi velikemu) bralcu branje v več slojih, kar ga vodi h globljemu dojemanju vsebin. Z njimi si zapomni bistveno več, hkrati pa krepi lastno ustvarjalnost in razvija občutek za  estetiko, za lepo.

Če se bralcu zgodi, da zgodba in podobe v njegovi domišljiji zazvenijo, lahko vstopi v tretji del knjižice. V njem najdenavodila za izdelavo podobnih (vendar preprostejših) glasbil, kot so tista, o katerih je bral v pravljici.
Navodila za izdelavo izvirnih instrumentov so namenjena predvsem odraslim, ki delajo z otroki – staršem, učiteljem in vzgojiteljem. Glede na zahtevnost izdelave, ki je vsakokrat označena s številko od 1 (najlažja izdelava) do 5 (najtežja izdelava), lahko izbiramo instrumente, primerne za otroke različnih starosti. Že mlajši otroci bodo zmogli izdelati zahtevna glasbila, če jim bodoodrasli pomagali v enem ali dveh korakih navodil (npr. pri rezanju z žago ali vrtanju z električnim vrtalnikom). V šolah lahko z oblikovanjem in izdelovanjem izvirnih instrumentov koristno dopolnimo pouk, saj spodbujamo razvoj otrokove ustvarjalnosti, tehnične spretnosti in izobraževanja na različnih področjih umetnosti in znanosti. Glasba in raziskovanje zvokov se skozi medpredmetno povezovanje lahko prelevita v celovito ustvarjanje in doživljanje, ki sega na področja likovne umetnosti, fizike in matematike, tehničnega pouka ter kulturne in okoljske vzgoje2.

Za starše, ki so navdušeni nad glasbo in novimi zvoki, je izdelovanje instrumentov lahko priložnost za ustvarjalno in veselja polno preživljanje prostega časa s svojimi otroki. Instrumenti v priročniku so izbrani in opisani tako, da je njihova izdelava mogoča brez posebnega tehničnega znanja. Material, potreben za izdelavo, najdemo že v naši okolici, sicer pa ga zlahka dobimo v trgovinah. In nenazadnje, vsi instrumenti dobro zvenijo in nanje lahko igrajo tudi otroci. Z nekaj ustvarjalnega poguma jih lahko uporabimo tudi na koncertnem odru!

Peter Kus
Kaja Avberšek

heli1 heli2 heli3 heli4 zvizgac_s

O AVTORJIH:

Kaja AVbersek

je diplomirana oblikovalka, ki se ukvarja z ilustracijo, stripom, grafičnim oblikovanjem ter ustvarjanjem lutk in scenografij. Za svoje diplomsko delo Zapiski in zariski z Azorskih otokov je prejela študentsko Prešernovo nagrado in celotni projekt leta 2006 izadala v knjigi Nos Açores pri portugalski založbi Texto Editores. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah ter prispevala stripe in ilustracije za različne zbirke stripov in publikacije (Slovenski klasiki v stripu, Greetings from Cartoonia, Ču ču čaki idr.). Za oblikovanje ovitka knjige Slovenski klasiki v stripu je leta 2009 prejela Brumnovo nagrado. Med bivanjem v Lizboni je sodelovala z
lutkovnim gledališčem Lua Cheia in ustvarila likovni podobi za predstavi Agakuke e o Pescador Curandeiro (2007) in Agakuke e os Estranhos Estrounhos (2007). Kot avtorica likovne podobe je sodelovala tudi pri predstavi Petra Kusa Izgubljeni ton (Forum Ljubljana in LGL, 2010) in razstavi izvirnih glasbenih instrumentov Evfonija – Pojoči grad (2009) na Starem gradu v Celju.
Peter Kus
je skladatelj, režiser ter izdelovalec izvirnih glasbenih instrumentov. V zadnjem času ustvarja avtorske predstave, v katerih raziskuje območje, kjer se križata področji glasbe in gledališča. Rezultat tega dela so lutkovno-glasbene predstave Črna kuhna (Mini teater, 2004), Glas (KD Priden možic, 2005), Tristan Vox (Ops! zavod Ljubljana, 2006), Kralj prisluškuje (Ops! zavod Ljubljana in Cankarjev dom, 2007) in Izgubljeni ton (Forum Ljubljana in LGL, 2010). Z njimi je gostoval na mednarodnih festivalih in zanje prejel več nagrad za izvirnost in glasbo (Poletni lutkovni pristan 2006 v Mariboru, 4. bienale ULU 2007 v Kopru, 5. bienale ULU 2009 v Pliberku, 10. Lutfest v Sarajevu). Je avtor odmevnih razstav izvirnih glasbenih instrumentov Evfonija (Evfonija – Zveneče mesto, SEM, Ljubljana, 2008 in Evfonija – Pojoči grad, Stari grad Celje, 2009). Kot glasbenikinštrumentalist je igral v folk-revival skupini Tolovaj Mataj (plošči Stare in bradate, Sanje, 2003 in Črna kuhna, Sanje, 2005), skupinah Trio Kučma in Pavel Vlasov sekstet (plošča Stoj ali streljam!, SyHaPA, 1999), danes pa igra v skupini Orkester izvirnih instrumentov.
Bostjan Gorenc Pizama
je prevajalec, pisec, promotor bralne kulture, stand up komik, igralec in vokalist – raper. Kot prevajalec se je specializiral za otroško in fantazijsko literaturo (priljubljen niz knjig ameriškega avtorja Dava Pilkeyja o Kapitanu Gatniku, dva dela fantazijske sage Pesem ledu in ognja Georgea R. R. Martina, roman Dobra znamenja Neila Gaimana in Terryja Pratchetta itd.). Piše kratke zgodbe, scenarije za stripe (Pilov strip v navezi z Matejem de Ceccom) in dramska besedila. Je eden najvidnejših predstavnikov t. i. drugega vala slovenske stand up komedije
in je leta 2007 soustanovil stand up skupino Komikaze. Z njimi je nastopal na večjih slovenskih festivalih (Panč na Ljubljanskem gradu, Lent, itd.). Od srede devetdesetih let se aktivno ukvarja s scenskimi umetnostmi, predvsem v sodelovanju z neodvisnimi zavodi in neinstitucionalnimi gledališči (predstava Rebeka plesalke Andreje Rauch-Podrzavnik, predstavi Črna kuhna in Tristan Vox Petra Kusa, predstave kranjskih Gledališča čez cesto in BB Teatra, Improliga in Improklub v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna, itd.). Kot vokalist je sodeloval pri množici različnih projektov in svoje skladbe objavil na različnih kompilacijah (5’00” of Fame – Za narodov blagor, Radyoyo/Multimedia, 2000, HipHop Kuhna, Rapnika, 2004). S folk-revival skupino Tolovaj Mataj je posnel ploščo Črna kuhna (Sanje, 2005) in sodeloval na plošči Aleksandra Arsova Etnotronika (Ph-RED, 2010).

Save

Save



Dodaj odgovor