Stripburger 45

Maj 2007, 96 strani, 2,50 € (v Sloveniji)

Nenavadno visoka zastopanost domačih avtorjev v tokratni cifri ni naključje. Delno je to odgovor na obtožbe, ki vztrajno prihajajo iz nekaterih virov, da namreč Stripburger nezadovoljivo vrši svoje poslanstvo glavne referenčne točke slovenskega stripa, ker v njem ravno slednjega primanjkuje. Delno pa je za to invazijo Slovencev odgovoren tokratni blok, v katerem se predstavlja nihče drug kot naše uredništvo – vsaj tisti del njega, ki je tudi aktivno udeležen v stripovski produkciji. Ta večno spreminjajoča se gmota, ki je srce Stripburgerja, je namreč ravno v času med to in prejšnjo cifro preživela še eno mutacijo. Omenjeni blok vas bo, drago bralstvo, seznanil prav s tem, kdo so ti ljudje, ki vam neumorno, leto za letom, servirajo tole revijo, kakšne misli se jim pletejo po njihovih glavah in koliko se pravzaprav spoznajo na posel, s katerim se ukvarjajo, strip namreč.

Ne želim posebej poudarjati, koga več ni na Burgerjevi uredniški listi, bi rad opozoril na oba novodošleka. No, prvi to niti ni, pa saj ni važno. Med nas se vrača izgubljeni sin Stripburgerja – ali pa bi bilo nemara treba reči izgubljeni oče, praded, ali karkoli že – Jakob Klemenčič, nekoč znan tudi kot Obscurator. V svojem prispevku se predvidljivo loteva zanj značilnih tem, pri čemer je, lenuh, ki se mu ne ljubi risati, kar precej povedal tudi z besedo (in bo potem govoričil o “drugačni, ne-klasično-stripovski povezavi besede in slike”). Druga nova sila v Burgerjevem timu pa je Tea Hvala. Tea, katere kreativni output sicer nikakor ni zanemarljiv, se v tokratni cifri še ne predstavlja samostojno, vendar držimo pesti, da se enkrat še bo – se splača! Tokrat sta združila moči s kolegom sourednikom Davidom Krančanom, rezultat tega pa je strip Confidence per person. Ob tej priliki še majhna opomba – strip je v angleščini, kar je na prvi pogled kontradiktorno najinemu prejšnjemu hvalisanju o dvigu slovenščine v reviji. Vendar gre v tem primeru za nujno zlo v dobro umetniškega učinka; strip je namreč jezikovno občutljiv in zares deluje samo v angleškem jeziku. Kot protiutež temu mini ekscesu je tu strip Italijana Gipija, ki je preveden v slovenščino, za povrh pa še sedemstranski strip našega bivšega uredniškega sotrudnika Koc(=k)(ot)a. A ostanimo še za stavek ali dva pri bloku. Humor in najstniško energijo v revijo prinaša Matej de Cecco s stripom Kelvinov problem, narisanim v zanj značilnem, prikupno naivnem risankastem slogu in zabeljenim z zanj značilno prijazno zlobo. In končno je tu še ena čudna, 19-stranska pošast od stripa, ki samo sebe kliče Pot v vesolje in s katero Gašper Rus nadaljuje vivisekcijo svojega vsakdanjika (ne, ni kozmonavt!). Ampak dovolj o tem – če ste prišli do sem, ste blok najbrž itak že prebavili.

Da pa bo mera polna in da bo prva cifra v novem letu res v vseh ozirih nekaj posebnega, sva se odločila, da bova tudi v profilu povlekla enega od naših adutov. Če ste videli naslovnico, že veste, kam pes svojo bolh polno taco moli. Malin Biller je celotnemu našemu uredništvu zelo ljuba avtorica iz Švedske in prepričani o nespornosti njene kvalitete si kar nekako ne moremo predstavljati, da ne bi tudi naši bralci delili tega navdušenja. Zato sva se odločila, da mora tokrat Malin zasijati v vsej svoji veličini, kar omenjena naslovka skoraj dobesedno uresničuje. Poleg tega je tu še njen strip My friends, pripadajoči intervju pa kuka še v ozadje njenega stripovskega ustvarjanja in življenja nasploh.

Če imate radi intervjuje, za vas materiala še ne bo konec. V krajšem prispevku je predstavljen tudi že omenejeni italijanski stripar Gipi. Za realizacijo tega prispevka je poskrbela Stripburgerjeva stalna sodelavka, Paola Bristot.

Mogoče ste že opazili, da se na vas naslavljava v dvojini (če uvodnik berete v angleščini, pa boste morali verjeti na besedo). Drži. V Burgerjevi pilotski kabini sva tokrat G.R. in J.K., kar je le del eksperimenta, ki se mu pravi novi koncept revije. V želji po poživitvi njenega nekoliko okostenelega principa delovanja smo namreč sklenili uvesti vrsto sprememb. Če bo ideja zaživela, bo odslej vsaka nova številka plod dela enega ali dveh posameznikov iz uredniškega tima – pilotske kombinezone naslednje cifre si že natikata Matej DeCecco in David Krančan. Željeni rezultat je seveda ta, da bi bile cifre med seboj čim bolj raznolike, oziroma da bi se pri vsaki od njih poznala drugačna vizija. V doglednem času bi morala prizadevanja po nečem novem dobiti tudi bolj otipljivo, že na zunaj vidno obliko, in sicer v spremenjenem formatu, novih grafičnih in barvnih eksperimentih ter  v zrahljanju prevlade strogo stripovskih prispevkov. Preveč pa zaenkrat ne bi naštevala, da se ne bova slučajno zarekla.

NASLOVNICA: Malin Biller (Švedska/Sweden)
NOTRANJE PLATNICE: Lucas Méthé (Francija/France)
STRIPI: Gašper Rus, Matej de Cecco, Tea Hvala & David Krančan, Jakob Klemenčič, Koco (Slovenija/Slovenia), Pierre Maurel, Pascal Matthey (Francija/France), Malin Biller (Švedska/Sweden), Bart Schoofs (Belgija/Belgium), Joonas Sildre (Estonija/Estonia), Gipi (Italija/Italy)
RECENZIJE: Iztok Sitar (Ciril Horjak: Philosophieactioncomicgeschichtetraktat), Domen Finžgar (Aaron Renier: Spiral-bound), Tea Hvala, Špela Oberstar (Dave Cooper: Ripple: A Predilection For Tina; Ivan Brunetti: Schizo Issue 4 With Ivan The Funniest Living American), Iztok Sitar & Jakob Klemenčič & Gašper Rus (Slovenski strip in animirani film 1996 – 2006), Matej de Cecco (Domen Finžgar: Mačje življenje)
PROFIL: Malin Biller (Švedska/Sweden)
INTERVJU: Gipi (Italija/Italy)
HRBTNA STRAN: Jakob Klemenčič (Slovenija/Slovenia)


Dodaj odgovor