Pogovor o stripu Dežela potomcev

Gipi_168_izrez

Kdaj? četrtek, 29. marec 2018 ob 19.00
Kje? Knjigarna Azil / ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Kdo? Zoran Smiljanić, Aljoša Harlamov in Bojan Albahari

———————————————————————————–

VIDEO POSNETEK POGOVORA je na voljo TUKAJ.

———————————————————————————–

Knjigarna Azil in revija Stripburger v četrtek, 29. marca ob 19. uri vabita na pogovor o odmevnem stripovskem romanu Dežela potomcev priznanega italijanskega avtorja Gian Alfonsa Pacinottija – Gipija, ki je v slovenskem prevodu izšel konec lanskega leta. Distopična zgodba stripa načenja vprašanja obstoja družbe in vloge jezika in pisave pri tem.

Gosta pogovora bosta Zoran Smiljanić, prekaljeni starosta domačega stripa, ki je sozaslužen za prvi slovenski stripovski ep Meksikajnarji, in Aljoša Harlamov, ki je prav tako profesionalni pripovednik: kot urednik na več literarnih založbah, recenzent in avtor. Pogovor bo vodil stripovski prevajalec in urednik revije Stripburger Bojan Albahari.

Pogovarjali se bomo o Gipijevem distopičnem stripovskem romanu, ki se dogaja v srhljivo bližnji prihodnosti. Zgodi se neimenovana in nepojasnjena katastrofa, ki tako temeljito pretrese družbo, da le tu in tam preživijo osamljeni žepki civilizacije. Razen njih pa obstajajo tudi malo drugačne skupnosti, ki so po delovanju in metodah vse manj in manj “civilizirane”. Razpad družbe je skoraj v celoti odplaknil človeško civilizacijo in njene pozitivne pridobitve, ostal je pretežno le še človeški barbarizem. Zgodba črpa dinamiko iz spopada med enim in drugim polom človeške narave v zaostrenih razmerah za preživetje, v katerih so vrednote sočutja in solidarnosti znak šibkosti, grobo fizično nasilje pa najlažja metoda golega obstanka. Avtor na tem ozadju skrajnih okoliščin jasno kaže na pomen jezika (in pisave) kot družbenega veziva: propad družbe se v različnih skupnostih kaže na različne načine, tako praktično kot tudi skozi različne jezikovne ravni likov v romanu. Ta premisa napeljuje tudi k premisleku, kako danes ravnamo z jezikom in kaj ta pomeni nam, tukaj in zdaj, v bistveno drugačnih okoliščinah, nenazadnje je tudi slovenska kulturna zgodovina zgovoren primer konstitutivnosti jezika pri gradnji neke skupnosti.


———————————————————————————–
Kulturni program knjigarne Azil podpira Javna agencija za knjigo RS.



Dodaj odgovor