12. Viva i Fumetti! / Živel strip!

Zivel Strip! Viva i fumetti!

12. concorso per ragazzi / 12. mladinski  natečaj za strip in animacijo

april 2012

SnofiMATEJ DE CECCO (1979, Kranj) je začel risati v osnovni šoli, da bi se prikupil sošolkam in močnejšim sošolcem. Po neuspešnem vpisu na akademijo za likovno umetnost, spodletelem študiju japonščine in predčasnim koncem služenja vojske je pristal na prevajanju in tolmačenju. Kot prevajalec in urednik je sodeloval pri revijiStripburger. V letih 2006–2008 je risal pasice za revijo Plus; v Glavnem odmoru je zaživel pankovski najstnik Črt. Od leta 2008 z Boštjanom Gorencem – Pižamo ustvarja strip za mesečnik Pil, v katerem nastopa Šnofi. Študira vizualne umetnosti na Inštitutu A.V.A. (Akademija za vizualne umetnosti). Ilustrira prenovljeno zbirko Dese Muck Blazno resno, ob njegovih ilustracijah pa lahko vsrkavate znanje tudi iz učbenikov. Kadar ne tiči za računalnikom, se zabava s   prijatelji, brenka na kitaro in skejta.Snofi

 

BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA (1977, Kranj) je prevajalec, stand up komik, urednik, pisec, promotor bralne kulture, igralec, pripovedovalec in improvizator. Mlade bralce spravlja v smeh s prevodom zbirk Gospod Gnilc, Kapitan Gatnik in Strašne zverinske zadeve. Z Matejem de Ceccom ustvarja Pilov strip, skupaj pa sta objavila še parodični strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa in najemnina (Slovenski klasiki v stripu, Stripburger/Forum Ljubljana, Mladina, 2009). Mojster besed piše kratke zgodbe za reviji Joker in Zapik, za predstavo Črna kuhna je predelal besedila ljudskih pravljic v rapersko obliko, kot scenarist je sodeloval pri knjigi Pojoči grad (Stripburger/Forum Ljubljana, 2010), kot stand up komik zabava na festivalih Panč in Lent, poleg tega nastopa še na festivalu Pravljice danes ter na Valu 202 vodi oddajo Naval smeha. Morda ga boste v kakšnem komadu zaslišali tudi kot raperja.

 

ŠNOFI je prikupen, zabaven in bister psiček, ki obožuje kosti in psičko Kodrlajsasto Pepco. Radovednost in detektivska žilica ga marsikdaj pripeljeta v nevarnost, vendar se z bistroumnostjo in pomočjo prijateljev vedno reši. Z veseljem kaj ušpiči, a je dobrega srca in njegove domislice so zgolj hudomušne. Slovi po tem, da rad telovadi z mačkami, kakor imenuje obsedeno (in prepovedano) skakanje pod drevesom, v katerem tiči gosposka mačka, ki je na ravno prav visoki veji, da je kosmatinec ne doseže. Zavoha pa vsako sled in zmeraj najde ključ, ki razreši skrivnosti.

 

Snofi

MATEJ DE CECCO (1979, Kranj) ha collaborato come autore e traduttore per la rivista Stripburger e negli anni 2006-2008 ha disegnato le strisce a fumetti per la rivista Plus. Dal 2008, con Bostjan Gorenc – (aka ‘Pižama’) crea una serie di storie a fumetti per il mensile Pil, diretto a un pubblico di ragazzi e adolescenti. Ha ripreso gli studi studia presso l’Accademia di Arti Visive di Ljubljana. Illustra la nuova collana Desa Muck, una scrittrice molto popolare. Le sue illustrazioni sono realizzate anche per l’editoria scolastica.

Quando non lavora davanti al computer, si diverte con gli amici, suona la chitarra e fa skate.

 

BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA (1977, Kranj) è traduttore e cabarettista. E’ editore, scrittore e promotore della cultura letteraria, attore, narratore, improvvisatore. Ha tradotto le collane Signor Gnilc (tr. Marcio), Kapitan Gatnik e la collana di ‘Robe terribili e bestiali’. Con Matej de Cecco crea il fumetti per la rivista Pil, insieme hanno pubblicato anche il fumetto periodico ‘Kavboj Pipec e Rdeča pesa in najemnina’, (Mladina, 2009). Maestro della parola, scrive storie brevi per le riviste Joker in Zapik, per lo spettacolo ‘Črna kuhna’ (tr. Cucina nera’), ha adattato I testi delle fiabe popolari in fomra di rap. Come sceneggiatore ha collaborato per il libro ‘Pojoči grad’  (tr. Castello che canta), (Stripburger/Forum Ljubljana, 2010). Come stan up commediante partecipa ai Festival Panč, Lent e Pravljice danes (tr. Fiabe oggi). E’ conduttore della trasmissione ‘Naval smeha’

Forse lo potreste sentire in qualche pezzo rap.

 

ŠNOFI è un cagnolino simpatico, divertente e sveglio che adora le ossa e la cagnolinaKodrlajsasto Pepco (tr. Peppina ricciolina).

Snofi

E’ un cagnolino detective e la curiosità lo porta tante volte a scontrarsi con pericoli e avventure. Con la sua intelligenza e l’aiuto di amici riesce a cavarsela. E’ molto birichino, ma ha un buon cuore e i suoi scherzi sono sempre bonari. E’ famoso per la sua ‘ginnastica’ con i gatti, saltando sotto l’albero dove si nascondono le gatte smorfiose.

Annusa ogni traccia e sempre trova la soluzione dei misteri.

 

 

 

 

LEILA MARZOCCHI je zaključila študij umetnosti in filozofije. Izobraževala se je tudi na tečajih stripa na šoli Zio Feininger v Bologni (1984/85). Na njeno ustvarjanje so vplivali Edward Gorey in Dino Buzzati pa tudi Karel Thole, Bruno Munari, italijansko in flamsko slikarstvo (XV-XVI stol.), Segar, Walt Kelly, Tomi Ungerer, Sto in Gilbert Hernandez. Vizualno in pripovedno je zelo blizu avtorski skupini Valvoline (Igort, Mattotti, Jori, Carpinteri, Crumb).Konec 80-ih njena dela objavi več časopisov (Reporter, Il Manifesto, L’Unità) in revij (Zoom, Accaparlante, Consumatori, Dolcevita). V 90-ih z drugimi avtorji ustanovi revijo Fuego!, kjer objavi serijo Pasion, ki se leta 93 preseli v Comic Art. Leto kasneje začne sodelovati z revijo Morning japonskega založnika Kodanshe, ki ji kasneje ponudi nagradno bivanje v Tokiu. Japonska izkušnja je v njej vzbudila predvsem raziskovanje vsakdanjosti, kompleksnosti in odtenkov realnosti, ki jo v mnogih njenih pripovedih ponesejo proti domišljiji. Nariše serijo Bagolino Monogatari (delno objavljena pri Centru Fumetto Andrea Pazienza, 1999) in Eunice (delno v Mondo Naif, 2000).Za italijansko založbo Coconino Press je med drugim ustvarila album L’Enigma (2002), seriji Niger z začetkom v letu 2006 in La Ballata di Hambone po besedilih italijanskega stripavtorja Igorta  (2009/2010). Ta je izšla tudi pri francoski Futuropolis. Poleg stripa ustvarja risbe in objekte za otroke, ilustracije za knjižno grafiko, story-boarde za kratke filme in scenografijo za gledališke predstave. Ustvarja v tehniki praskanke (scratchboarda). V letu 2007 za svoje delo prejme italijansko nagrado Lo Straniero. Njena zadnja knjiga, Il diario del verme del pino (Dnevnik borovega črva), je leta 2011 izšla pri Coconino Press.

IMENOVALI SO JO PUPA. LE KAJ BO POSTALA?

Pupa se rodi iz okroglega jajca na dnu jezera. Podobna je paglavcu, ima okroglo glavo in debeluškast rep. Ko doseže gladino jezera,  se ji najprej odprejo oči. Potem veter dvigne njene dolge lase in z njim poleti v zrak, dokler ne pristane v hiši na drevesu, na samem vrhu velike Lipe. Tam jo odkrijejo ptički, ki jo vzamejo pod svoje okrilje, jo branijo pred pajki, ki bi jo radi pojedli, in jo položijo na spanje v orehovo lupino.Pupa se po dolgem spancu zbudi in nenadoma se ji odprejo usta, ki jih prej ni imela: lačna je! Ptiči odkrijejo, da se prehranjuje samo s cvetlicami. Pupi se čez čas, po mnogih pojedenih cvetovih, razvijeta dva velika lepa uhlja in dve roki z dlanmi na koncu.Pupa sanja sen, ki ji je všeč. V njem se vidi kot »metulj, velik kot jelka«. Od takrat naprej razmišlja samo še o tem, da bi letela. Izmakne se ptičem, ki jo čuvajo, in se vrže v veter ter jadra s pomočjo las, ki ji služijo kot jadralni zmaj.Toda Pupa mora še zrasti: le kaj bo postala?Pupa

 

LEILA MARZOCCHI ha una formazione artistica e filosofica. Negli anni ’80 frequenta i corsi di fumetto alla scuola Zio Feininger di Bologna (1984/85) ed è molto vicina all’esperienza visiva e narrativa del gruppo Valvoline (Igort, Mattotti, Jori, Carpinteri, Crumb). Esordisce alla fine degli anni ‘80 su diversi quotidiani (“Reporter”, “Il Manifesto”, “L’Unità”) e riviste (“Zoom”, “Accaparlante”, “Consumatori”, “Dolcevita”). Nel ‘90 fonda con altri la rivista “Fuego!” pubblicandovi la serie Pasion che dal ‘93 passerà a “Comic Art”. L’anno dopo inizia la collaborazione con la rivista “Morning” dell’editore giapponese Kodansha che nel ‘95 le offe un soggiorno-premio a Tokyo, e realizza quindi le serie Bagolino Monogatari (in parte pubblicata dal Centro Fumetto Andrea Pazienza, 1999) e Eunice (in parte su “Mondo Naif”, 2000).

L’esperienza giapponese ha spinto maggiormente la sua indagine verso gli aspetti delquotidiano, la complessità e le molte sfumature della realtà che sfociano a volte verso la dimensione immaginaria di molti suoi racconti. Tra i suoi riferimenti, come l’autrice dichiara esplicitamente nel suo sito, si possono infatti trovare Edward Gorey e Dino Buzzati ma anche Karel Thole, Bruno Munari, la pittura italiana e fiamminga (XV-XVI secc.), Segar, Walt Kelly, Tomi Ungerer, Sto e Gilbert Hernandez.

Per Coconino Press ha realizzato, tra gli altri, L’Enigma (2002), la serie Niger iniziata nel 2006 sulla collana “Ignaz” e La Ballata di Hambone (2009/2010) su testi di Igort, uscita anche per la francese Futuropolis. Realizza inoltre disegni e oggetti per l’infanzia, illustrazioni per la grafica editoriale, story-board per brevi cortometraggi e scenografie teatrali. Riceve nel 2007 il premio “Lo Straniero”. L’ultimo suo libro è uscito nel 2011 perCoconino PressIl diario del verme del pino

L’hanno chiamata PUPA. Cosa diventerà?

Pupa nasce uscendo da un uovo rotondo, in fondo a un lago. E’ fatta circa come un girino, con una testa rotonda e una coda cicciottella. Come prima cosa, quando raggiunge la superficie dl lago, le si aprono gli occhi. Poi il vento solleva i suoi lunghi capelli e la fa volare in alto, finché non atterra dentro una casa sull’albero, sulla sommità di un grande Tiglio. Lì Pupa viene trovata da alcuni uccelli che si prendono cura di lei, la proteggono dai ragni che la vogliono mangiare, e la mettono a dormire in un guscio di noce.

Dopo un lungo sonno Pupa si sveglia e, improvvisamente, le si spalanca una bocca che prima non c’era: ha fame! Gli uccelli scoprono che mangia solo fiori. Dopo tanti fiori mangiati, col tempo a Pupa si sviluppano delle belle orecchie grandi, e due braccia, con le mani alle estremità.

Pupa fa un sogno che le piace. In questo sogno vede se stessa come “una farfalla grande come un abete”. Da quel momento non pensa ad altro che a volare, e appena riesce ad eludere la sorveglianza degli uccelli che la custodiscono, si lancia nel vento, con i capelli che le fanno da deltaplano.

Ma Pupa deve ancora crescere: cosa diventerà?

REZULTATI NATEČAJA

Pri natečaju je sodelovalo 339 učencev in dijakov iz Slovenije. Ustvarili so številne stripe in 5 animiranih filmov.

ŽIRIJA JE NAGRADE PODELILA:

STRIP

4 GLAVNE NAGRADE:
•    MATTEO BLASUTIG, Istituto compresivo bilingue, 1 a media, S. Pietro al Natisone
•    KATARINA PEKLAJ: Šnofi in primer pogrešanega župana, OŠ Savsko naselje, 8. a, mentor: Roman Peklaj
•    AMADEJA GVENDOLINA ZAVRŠNIK: Polž, OŠ Matija Valjavec, Preddvor, 7. r., mentor: Magda Završnik
•    JAN RAMAN: Pupa postane kačji pastir, OŠ Šmartno pri Litiji, 4. r., mentorica: Erika Sedevčič

3 POSEBNE NAGRADE ZA SKUPINSKE DOSEŽKE:
•    OŠ ŠMARTNO PRI LITIJI, mentorica: Jožica Žurga, 4. b
•    OŠ ŠMARTNO PRI LITIJi, mentorica: Erika Sedevčič, 4. r
•    OŠ BRATOV POLANČIČEV, Maribor, mentorici: Polona Legvart in Tanja Jankovič, 2. a

ANIMACIJE

GLAVNA NAGRADA 
•    PETRA DREVENŠEK: Skrinjica, SŠ za oblikovanje in fotografijo, mentorica: Tamara Nagode
Animirani film bo predvajan na odprtju 9. edicije mednarodnega festival animiranega filma Animateka v Ljubljani, ki ga organizira Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, decembra letos.

POSEBNA NAGRADA ZA SKUPINSKO DELO
•    Al Snofogolar, 3 a, Scuola Primaria G. Carducci, Udine
Animirani film bo prikazan na mednarodnem simpoziju Animacija v edukaciji v Mariboru.
Tudi ostali animirani filmi bodo prikazani na simpoziju.

Mateo<br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br />
                    Blasutig, Udine
MATTEO BLASUTIG, Istituto compresivo bilingue, 1 a media, S. Pietro al Natisone, 1/10

Jan                    Raman
JAN RAMAN: Pupa postane kačji pastir, OŠ Šmartno pri Litiji, 4. r., mentorica: Erika Sedevčič

Katarina<br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br />
                    Peklaj, Ljubljana
KATARINA PEKLAJ: Šnofi in primer pogrešanega župana, OŠ Savsko naselje, 8. a, mentor: Roman Peklaj, 1/3

Amadeja Gvedolina Zavrsnik
AMADEJA GVENDOLINA ZAVRŠNIK: Polž, OŠ Matija Valjavec, Preddvor, 7. r., mentor: Magda Završnik